�USS 2.2, junij 2005

Kako uporabljati dolo�ne pridevnike

Klju�ne besede: dolo�nost, nedolo�nost, pridevnik, sklanjanje mo�ke oblike pridevnika, sloven��ina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000346.html]

Rok �aucer

Na vas se obra�am s problemom, ki me mori �e nekaj �asa. Namre�, ne vem kako pisati mo�ke oblike pridevnikov v slovenskem jeziku.

Ali se pravilno napi�e npr. obi�ajen/obi�ajni �lovek, izviren/izvirni film, ekscentri�en/ekscentri�ni znanstvenik ipd.? Katera mo�nost je kdaj pravilna in zakaj takrat.

Kot odgovor vam svetujemo ogled kar nekaj odgovorov na primerljiva vpra�anja, ki so nastali na �ussu v preteklih letih. Vse to je dostopno v arhivu vpra�anj in odgovorov na na�i spletni strani kot tudi v zborniku "�uss 1998-2000", ki je leta 2001 iz�el pri ljubljanski �tudentski zalo�bi v knji�ni in cederomski obliki. Spodaj je naveden eden teh odgovorov, na koncu pa sem pritaknil �e kratek dodatek.

**************************************************

Glej: Ponoven ali ponovni?.

***************************************************

Dodatek:
Vse zgoraj navedeno velja za knji�no sloven��ino. Vsaj v nekaterih razli�icah govorjene sloven��ine (npr. ljubljanska) nasprotje dolo�nost/nedolo�nost v�asih zaznamujemo s pregibnim nedolo�nim �lenom "en" ("Sre�al je ene brihtne punce"; "Na vogalu stoji en brihten fant") in nepregibnim dolo�nim �lenom "ta" ("Sre�al je ta brihtne punce"; "Na vogalu stoji ta brihten fant, pred hi�o pa ta neumen") -- kot vidite iz zadnjega primera, se oblika mo�kospolnega imenovalni�kega pridevnika v tej razli�ici govorjene sloven��ine ob dolo�nem �lenu ne spreminja. Pridevnika v dolo�ni zvezi "ta brihten fant" in nedolo�ni zvezi "en brihten fant" imata isto obliko.

Govorcem teh nare�ij je usvojitev sistema knji�ne sloven��ine zaradi neobstoja dolo�nostnega i-ja v njihovem vsakdanjem govoru dokaj te�avna in si je po mojem ne gre gnati preve� k srcu; naprimer, moja srednje�olska u�iteljica na Poljanski gimnaziji (ki je tedaj celo uradno izvajala program s poudarkom na dru�boslovju) te prvine knji�ne sloven��ine nikakor ni obvladala, kar je izkazovala skozi hiperkorekcijo, torej uporabo dolo�ne oblike tudi tam, kjer je �lo za nedolo�ni pomen. Po drugi strani pa si vsaj v grobem lahko, �e ste govorec takega nare�ja, pri rabi knji�ne sloven��ine pomagate prav s "prevajanjem" v svoj vsakdanji govorjeni jezik. Kjer bi uporabili dolo�ni �len "ta", uporabite v knji�ni sloven��ini dolo�no obliko (zgornji primer z dolo�nim �lenom "ta" bi torej prevedli v "Na vogalu stoji brihtni fant, pred hi�o pa neumni").

Vedite pa, da ta strategija odpove pri vrstnih pridevnikih, npr. v zvezah "zeleni �aj", "�rni �aj" (�eprav gre pri teh morda zgolj za leksikalizirano sobesedilno oz. situacijsko dolo�nost). Ob odsotnosti direktne primerjave namre� tudi v omenjenih nare�jih re�emo "Tole je pa zelen �aj" in ne "Tole je pa ta zelen �aj". V "prevodu" v knji�no sloven��ino pa bomo vseeno uporabili vrstnopridevni�ki -i, tj. "zeleni �aj". To oblikovno prekrivanje med funkcijsko do neke mere lo�enima vrstnopridevni�kim i-jem in dolo�nostnim i-jem za govorce nare�ij, ki teh oblik v svojem sistemu nimajo, gotovo predstavlja dodatno te�avo pri usvajanju knji�nega sistema.

Najlep�a vam hvala za natan�en, ob�iren ter hiter odgovor.

Glej tudi: Ponoven ali ponovni.

Glej tudi: Neuraden ali neuradni urad za jezik.

Glej tudi: Suh vodoodbojen ali suhi vodoodbojni zaklju�ni omet.